Bolečina v kolenu je težava, ki se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti in pogosto omejuje vsakodnevne dejavnosti. Več si preberite na naslovu: www.semos.si/meniskus. V kolenskem sklepu je več struktur, ki so lahko vir bolečin, a med najpogostejšimi vzroki izstopajo poškodbe meniskusa. Meniskus je vezivno-hrustančno tkivo v obliki črke C, prisotno v vsakem kolenu, kjer ločimo notranji (medialni) in zunanji (lateralni) meniskus. Kolenski sklep je največji in hkrati zelo kompleksen sklep človeškega telesa, saj povezuje stegnenico, pogačico in golenico. Zaradi svoje zapletene zgradbe in obremenitev, ki jih prenaša, je pogosto dovzeten za poškodbe, ki so eden glavnih vzrokov za pojav bolečin.

Funkcija meniskusa v kolenu
Meniskus ima bistveno vlogo pri pravilnem delovanju kolenskega sklepa. Najbolj se njegova pomembnost pokaže takrat, ko pride do poškodbe ali odstranitve. Ker sklepni površini stegnenice in golenice nista popolnoma skladni, deluje kot polnilo, ki to neujemanje izravna ter poveča stabilnost sklepa. Poleg tega dodatno utrdi sklepno površino in tako prispeva k boljšemu prenosu obremenitev. Če ni funkcionalen, je koleno manj stabilno in dovzetnejše za poškodbe, na primer zvine.
Pomembna naloga meniskusa je tudi absorbiranje pritiskov, ki nastajajo med hojo, tekom ali drugimi gibi. S to funkcijo ščiti sklepni hrustanec pred prekomerno obrabo, zmanjšuje možnost vnetij ter preprečuje nastanek degenerativnih bolezni, kot je artritis. Prav zaradi teh lastnosti bistveno prispeva k dolgoročni ohranjenosti in zdravju kolenskega sklepa.
Vzroki za poškodbe pri različnih starostnih skupinah
Poškodbe meniskusa sodijo med najpogostejše poškodbe kolena. Pri mlajših so največkrat povezane s športnimi dejavnostmi, kjer pride do nenadnih rotacijskih gibov in sunkovitih obremenitev sklepa. Pri starejših osebah pa so pogostejše degenerativne spremembe, saj z leti izgublja svojo prožnost in se hitreje poškoduje tudi ob povsem običajnih gibih.
Omejena sposobnost regeneracije meniskusa
Meniskus se le delno prehranjuje preko krvnih žil – hranila prejema neposredno le njegova zunanja tretjina, medtem ko je notranji del odvisen od difuzije. Zaradi te omejitve ima slabšo sposobnost samozdravljenja. S staranjem se v njem kopičijo mikropoškodbe, tkivo postaja vse bolj suho in krhko, kar še povečuje tveganje za raztrganine in druge poškodbe tudi pri manjših obremenitvah.